Novice

Aktualno

Viharnik uspešno "previharil" prvih 50 let.
Praznujemo abrahama.
Na Koroškem je po zadnji oceni poškodovanih približno 250.000 m3 drevja.

Prijava na e - novice

 



 

 



 

Vpiši se      

Posledice vetroloma v gozdovih

Po vzpostavitvi prevoznosti glavnih gozdnih prometnic, ki so omogočile dostop na širše območje poškodovanih gozdov, so gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije ponovno ocenili škodo oz. poškodovanost gozdov zaradi močnega vetra, ki je prizadel Slovenijo 11. in 12. decembra 2017. Na Koroškem je po zadnji oceni poškodovanih približno 250.000 m3 drevja. Najbolj je prizadeto območje Krajevne enote Dravograd-Prevalje z nekaj manj kot 100.000 m3, na območju Krajevne enote Radlje je poškodovanih več kot 50.000 m3, v Krajevni enoti Črna 55.000 m3, v Krajevni enoti Slovenj Gradec več kot 40.000 m3 in v Krajevni enoti Mislinja 5500 m3 lesa. Poudariti je treba, da ocena ni dokončna, saj v višjih legah nad tisoč metrov nadmorske višine ceste niso prevozne in zaradi visoke snežne odeje teren še ni prehoden. Pričakujemo, da bo končna ocena poškodovanega drevja še višja.
Do zdaj smo ugotovili, da je veter najpogosteje prevračal predvsem drevesa smreke, listavce bolj poredko. Za letošnji vetrolom je značilno, da je veter drevje podiral in lomil marsikje na večjih površinah. Najtežje bo oceniti količine posamezno podrtih dreves, ki so razpršena praktično v vseh gozdovih. Pospešeno čiščenje gozdnih cest je omogočilo prevoznost do vseh zaselkov in kmetij, veliko gozdnih cest, ki so namenjene izključno proizvodni, pa je zaradi visoke snežne odeje in nesmiselnosti odpiranja v zimskem času še vedno neprevoznih. Poškodbe na gozdnih cestah so ponekod nastale tudi zaradi močnega deževja in plazov.
Sanacija vetroloma se je začela takoj. Prioritetno se še vedno odstranjuje podrto drevje z gozdnih cest, da bo čim prej mogoč dostop do poškodovanih gozdov. Lastniki gozdov naj po pregledu poškodovanih gozdov o tem obvestijo pristojnega revirnega gozdarja. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo tudi pred izdajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije.
Glede na ocenjene količine si bomo prizadevali, da bi nam čim več podrtega in poškodovanega drevja uspelo sanirati do sredine maja, čeprav je iluzorno pričakovati, da bo sanacija vseh količin vetroloma mogoča že v pomladanskem času. Čim hitrejši posek poškodovanih iglavcev ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo sta pogoj, da se preprečijo dodatne škode zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju. 
Vlada RS je 13. decembra 2017 med drugim s predlogom zakona za zatiranje podlubnikov določila prag 400.000 m3 za razglasitev naravne nesreče v gozdovih. V Sloveniji je vetrolom poškodoval več kot 1,5 mio. m3, zato je postavljen prag že presežen. Upamo lahko le, da bo predlog zakona čim prej sprejet, saj bodo lastniki gozdov le tako imeli možnost prejetja nadomestila škode po vetrolomu in možnost olajšav plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavod za gozdove po enotni metodologiji vnaša podatke o poškodovanosti gozdov po ureditvenih enotah – odsekih, ki bodo vneseni v sistem AJDA in bodo namenjeni oceni škode v gozdovih. Na Zavodu za gozdove so se odločili, da bo sanacijski program izdelan na ravni Slovenije.
Ker je posek polomljenih in prevrnjenih dreves izredno nevarno opravilo, lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in opremljeni, drugače naj raje najamejo usposobljene gozdne delavce.

Spec. Milan Tretjak, univ. dipl. inž. gozd. 
Vodja ZGS OE Slovenj Gradec


Košenjak
Foto: Milan Tretjak

Koroška iz zraka
Foto: Matjaž Ramšak

Aktualno